Sv. Lovrenc

Prednica sedanje župnijske cerkve je bila manjša gotska cerkev, ki so jo podrli in leta 1770 začeli z gradnjo sedanje mogočne stavbe, ki je bila posvečena leta 1804. Cerkev je začel zidati v baročnem stilu ljubljanski stavbenik Lovrenc Prager, delo pa je nadaljeval njegov sin Ignac, ki je v klasicističnem duhu poznega 18. stoletja poenostavil nekatere detajle. Popolnoma opremili so cerkev šele v drugi polovici 19. stoletja. Poleg glavnega oltarja sv. Lovrenca so v cerkvi še stranski oltarji Device Marije Kraljice, trpečega Jezusa (ecce homo), sv. Ane in sv. Antona puščavnika. Omeniti velja še lepo poznobaročno prižnico. Najbolj dragocena umetnina pa je kakovostna baročna orgelska omara. Raške orgle so bile prenesene iz opuščene samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki. Naredil jih je leta 1742 orglarski mojster Janeček iz Celja. Te orgle so služile do leta 1910, ko je podjetje bratov Mayer iz Feldkirchna na Predarlskem naredilo nove, pnevmatične orgle in jih postavilo v stare omare. Te orgle so bile v uporabi nekako do leta 2000. Leta 2007 smo obnovili notranjost cerkve in popolnoma obnovili tudi orgle ter restavrirali tudi lepo baročno orgelsko omaro. Zunanjost cerkve je bila obnovljena leta 2009, zunanjost župnišča pa leta 2012.
 

Cerkev je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju. Stoji na gričku tik ob avtocesti. Prav tukaj je šla že rimska cesta. Cerkev z večstoletno lipo je zelo slikovita. Glavni oltar sv. Lenarta je iz leta 1888 (gotovo je bil nekoč tam starejši oltar).  Stranska oltarja sv. Martina in sv. Antona puščavnika sta najbrž tudi iz 17. stoletja. Križev pot v cerkvi iz leta 1803 je bil menda nekoč na Raki. Žegnanje je drugo nedeljo v novembru (navadno je to Martinova nedelja).

Cerkev stoji na samem na samotnem gričku izven vasi. Zgrajena je bila verjetno sredi 17. stoletja. Zvonik je bil dozidan kasneje. Glavni oltar, posvečen sv. Neži, ima letnico 1758. Stranska oltarja sta posvečena sv. Florijanu in neki svetnici mučenki. Žegnanje je na belo nedeljo (prvo po veliki noči); maša s procesijo pa je še na god sv. Marka (25. 4.)

Cerkev stoji ob cesti Raka – Studenec. Verjetno je bila cerkev prvotno gotska, kasneje pa barokizirana. Ima samo en oltar iz leta 1660. Stari kip sv. Petra je shranjen v župnišču. Žegnanje je na nedeljo po godu sv. Petra (29. 6.).

Cerkev stoji zunaj vasi nad potokom Račna na strmem zemeljskem pomolu. Prezbiterij je stara romanska polkrožna apsida (morda še iz 14. stoletja).  Cerkev je bila kasneje barokizirana.  Leta 1839 so prizidali zvonik. Oltar je v cerkvi samo eden. Domnevno je bila v davni preteklosti tukaj stara naselbina. Žegnanje je navadno na nedeljo po godu sv. Marjete (20. 7.).

Naši slovenski predniki niso gradili mogočnih katedral. Je pa naša dežela posejana s številnimi prijaznimi cerkvicami, ki so mnoge dragoceni umetnostni biseri. Na Slovenskem je 2864 cerkva – toliko, kolikor metrov je visok Triglav. Skušajmo vsaj primerno vzdrževati te spomenike, ki so znamenje vere in kulture naših prednikov.
Franc Levičar, nekdanji župnik